FinPeriskop

Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev za gospodarsko pravo predstavljata nagrajence za leto 2026... Damjan Orož v uvodniku opisuje veliko organizacijsko spremembo v sodstvu... Rok Svetlič se, tudi na primeru razvpite sodbe KlimaSeniorinnen sprašuje, koliko takšnih ekscesov lahko pravo še zdrži... Nana Weber piše o spregledu potrebne izobrazbe za že zaposlene javne uslužbence... Marko Majstorović in Jakob Tor Vurnik pa obravnavata gradbeno pogodbo... ...in še veliko drugega v novi Pravni praksi, št. 39/2026

Dr. @ZigaTurk v Pravni praksi, št. 40-41/2026: "Sodišče ob tem povsem zanemari, da gre za spor med oblastjo in podjetji. Podjetja so tista, ki so v razmerju do samovoljne oblasti šibkejša stran, pravni red pa imamo v liberalnih demokracijah v glavnem zato, da varuje šibkejša podjetja in posameznike pred močjo oblasti. V avtoritarnih državah pa imajo pravo zato, da pomaga oblasti komandirati zasebnike. Ustavno sodišče po moji presoji podjetij ni ustrezno zaščitilo pred samovoljo koalicije Roberta Goloba in njenim predvolilnim razdeljevanjem božičnic na račun nekoga drugega. Odločitev seveda ni samo o tem konkretnem primeru, ampak napoveduje, kaj sme oblast v Sloveniji podjetjem početi v prihodnje. In celo znotraj tega omejenega tehtanja sodišče ne pojasni, zakaj je družbeno koristen znesek božičnice prav polovica minimalne plače, ne pove, od kod navzgor bi bil znesek družbeno škodljiv, ne pojasni, v čem je socialnost rešitve, ki daje enak znesek socialno šibkim in najbogatejšim. Ne pojasni, v čem se izboljša pogajalski položaj tistih, ki se o božičnici niti pogajali niso. Ne pojasni, zakaj je družbena korist enaka, če izplačuje božičnico podjetje, ki dobro stoji, in podjetje, ki je pred stečajem. Vsega tega ne sodišče ne vlada ne parlament ne pojasnijo, ker tega ne vedo. Ne sodišča ne oblast ne vedo, kako najbolj koristno porabiti denar. Zato se o plačah pogajajo delavci in delodajalci in država poskrbi samo za splošne varovalke. Hayek je lepo razložil težavo, ki nastane zaradi razpršenosti znanja o konkretnih okoliščinah časa in kraja. To je razlog za decentralizirano odločanje. Svobodna gospodarska pobuda ima trdne epistemološke temelje. V odklonilnem ločenem mnenju sodnik dr. Svetlič pojasni, da je treba korist, ki upravičuje prisilni prenos denarja, utemeljiti. Sodišče to naredi slabo. Pri tehtanju bi moralo obravnavati obe skupini koristi. Priznati javno korist varstva delavcev in upoštevati pomen podjetniške svobode za nastajanje njihove prihodnje blaginje. V 61. točki je ukrep opisan kot »obvezna premoženjska redistribucija od delodajalca k delavcem«. V naslednji točki sodišče razglasi, da koristi presegajo negativne posledice za pogodbeno svobodo. Utemeljitev je manj trdna, kot bi si jo pri opravičevanju takih oblastnih dejanj lahko želeli. [...]"

Say no more.

Zdravorazumsko - a močno manjšinsko - mnenje vrhovnega sodnika Tomaža Pavčnika, v poplavi abotnih odločb slovenskih sodišč, vključno z VSRS, o švicarskih kreditih. (Iz odklonilnega ločenega mnenja v zadevi II Ips 63/2025 s 15. 4. 2026, sodnapraksa.si/dokument/vsrs… )

Kdor je slišal njen govor na Dnevih slovenskih pravnikov oktobra 2023, ni mogel biti presenečen nad njenim govorom ob dnevu državnosti 2026: migranti, LGBT, izbrisani, Mirovni inštitut in Amnesty International.

Pri kaznovanju težijo k najmanjši možni kazni. To je posledica dolgoletnega delovanja slovenskih kriminologov in penologov ter 80-odstotno feminiziranega prvostopenjskega sodstva. n1info.si/poglobljeno/ali-im…

"Z zanimanjem sem pričakal odziv Inštituta za slovenski jezik na pismo bralca, ki ga moti vse pogostejša nesklonljiva raba ženskih priimkov brez jedra (»Horvat se je sestala s Kovač«). A kdor se je nadejal poglobljenega, objektivnega in odločnega odgovora, ki bi ga pričakovali od doktorjev jezikoslovnih znanosti, je bil razočaran. " delo.si/mnenja/pisma-bralcev…

Spominska tabla pred grobiščem pri Ruški koči na Pohorju (iz dnevnika oznovca Zdenka Zavadlava)

Burke na slovenskih sodiščih: "Čeprav pritožnikom kredit v CHF ni bil marketinško predstavljen kot ugodnejši, sta po naziranju pritožbenega sodišča nizka obrestna mera in višji znesek kredita (ob enakem mesečnem obroku) pri njih ustvarila predstavo o ugodnejšem kreditu." Pri taki logiki je lahko vsaka komercialna transakcija lahko naknadno sporna za sodiščarice. Tale, recimo, je postala "sporna" 13 let po sklenitvi :-)

Pouk notarja v tem primeru izrecno ne šteje nič, ni upošteven. To je stališče Ustavnega sodišča. Navedek pa je iz iste sodbe VS RS, o kateri danes govorimo.

"Izjava potrošnika, da se v celoti zaveda tveganj posojila, izraženega v tuji valuti, sama po sebi ne more vplivati na ponudnikovo obveznost izpolnjene pojasnilne dolžnosti in ne na presojo, da je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena. Pomeni konkretizacijo stališča, da za uresničitev zahteve po transparentnosti ne zadošča formalna in slovnična razumljivost pogodbenega pogoja, da je možno zvišanje ali znižanje tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, ampak mora biti potrošnik zmožen oceniti potencialno znatne posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti." Vrhovno sodišče je zatrdilo, da ono bolj ve, ali je potrošnik razumel tveganje posojila v CHF, od njega samega. sodnapraksa.si/?q=II%20Ips%2…

"Izvedel sem, da sem desni ekstremist!" Črt Jakhel piše v Pravni praksi 20/2024 o samozaverovani, a v svetu vse bolj nepomembni Evropi. #Overton