Kristjan Lapuh

➡️ Mi pišejo: Stanje nevzdržno, ogrožena tudi življenja pacientov - Pozdravljeni. Na vas se obračamo z resnim, skrajno skrb vzbujajočim opozorilom o nevzdržnem stanju, psihičnem nasilju in ogrožanju varnosti pacientov na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Razmere znotraj institucije so dosegle točko, ko ne gre več le za kršenje dostojanstva zaposlenih, temveč tudi ogrožanje človeških življenj pacientov. Zaposleni na kliniki delajo v okolju, kjer sta psihično nasilje in šikaniranje vsakodnevna praksa. Kričanje in neprimerno obnašanje med zaposlenimi se nemalokrat odvijata neposredno tudi pred očmi pacientov. Kljub večkratnim uradnim prijavam mobinga in šikaniranja so interni postopki znotraj UKC Ljubljana vselej vodili do enakih zaključkov – da mobing ni prisoten. Odgovornost se s strani istih uslužbencev, ki te postopke vodijo, sistemsko minimalizira, žrtve pa ostajajo nezaščitene. Izpostavljamo nedopustno kadrovsko politiko: predstojnica enega izmed oddelkov klinike je oseba, za katero je sodišče s pravnomočno sodbo ugotovilo, da je izvajala mobing nad nekdanjo zaposleno. Interna komisija UKC Ljubljana je pred tem (enako kot zgoraj omenjeno) ugotovila, da kršitev ni bilo. Kljub pravnomočni razsodbi sodišča se vodstvu to ni zdelo sporno, javni zavod pa je to osebo celo nagradil s prevzemom vodstvene funkcije predstojnice kliničnega oddelka. UKC Ljubljana je moral zaradi mobinga nekdanji zaposleni izplačati odškodnino, ki je bila izplačana iz davkoplačevalskega denarja. Nimamo nobenih informacij o tem ali je bila vršilka mobinga kakorkoli sankcionirana in ali je povrnila znesek odškodnine javnemu zavodu. Do hudih nepravilnosti prihaja tudi pri letnem nagrajevanju za delovno uspešnost, kjer se namesto objektivnih rezultatov nagrajujejo osebne simpatije. Določeni zaposleni, ki vestno opravljajo svoje dolžnosti, ne glede na količino njihovega dela in truda skozi celotno leto vedno prejmejo enako, vnaprej določeno oceno. Na drugi strani pa posamezniki, ki so v dobrih neformalnih odnosih z vodstvenim kadrom, prejemajo višje ocene in s tem višje finančne nagrade. Takšna oblika odnosa do zaposlenih ne le ruši motivacijo v kolektivu, temveč dodatno poglablja razkol in ustvarja izrazito nestrpno ter nepravično delovno okolje. Enako je z izobraževanji, nekateri zaposleni imajo pravico do udeležbe na izobraževanjih v tujini, ki so plačana s strani UKC Ljubljana večina drugih, tudi tistih z najdaljšimi delovnimi staži pa nikoli. Nekaterim naj bi UKC Ljubljana tudi kril stroške študija zdravstvene nege. Čeprav so medicinske sestre z bistveno daljšim stažom dela študij opravile na lastne stroške in ob delu, za stroške pa niso nikoli prejele povračila. Najbolj alarmantno je dejstvo, da so zaradi porušenih odnosov in pomanjkljivega nadzora tudi resno ogroženi pacienti. V zadnjih mesecih je prišlo do hudih težav pri več reanimacijah pacientov. Izpostavljamo tragičen primer pacientke, ki je umrla v sobi, kjer sploh ni bila priključena na monitor, niti ni imela odrejenega poostrenega nadzora, čeprav bi glede na svoje stanje to nujno morala imeti. Ko se ji je stanje drastično poslabšalo, je bila reanimacija žal neuspešna. Kljub temu, da se je ta usodni dogodek zgodil že približno dva meseca nazaj in da je bilo vodstvo z njim seznanjeno, ni bil prijavljen niti interni odklon niti opozorilni nevarni dogodek. Vodstvo je tako dogodek zamolčalo, ker ni bil prijavljen niti odklon takoj po dogodku, kaj šele vzpostavljen drug varnostni protokol. Šele v tem tednu - in to izključno zato, ker je nekdo izmed zaposlenih zadevo prijavil preko anonimnega odklona - naj bi bil sklican prvi varnostni pogovor v zvezi z zadevo. Posebej skrb vzbujajoče je, da se še dva meseca po dogodku odgovornost za tragični izid sistemsko prevaljuje na zdravstveno osebje, ki je izvajalo reanimacijo, s čimer se zavestno prikriva dejstvo, da je bila pacientka zaradi napačnih odločitev sploh nameščena v sobo brez kakršnegakoli nadzora. Zaposleni naj tudi ne bi vedeli kakšen je status te sobe, ker naj bi se tam izvajal nek program, ki je v pristojnosti vodstva. Znotraj klinike se sistemsko vzdržuje informacijska izolacija zaposlenih. Vodstveni kader informacije deli le z izbranimi posamezniki, medtem ko je večina zaposlenih odrezana od ključnih podatkov o dogajanju na kliniki. V tem izrazito netransparentnem okolju so do zaposlenih prišle informacije z zakasnitvijo. Zaradi omenjene informacijske blokade zaposleni o tem ne moremo govoriti z gotovostjo, kar pa le še dodatno potrjuje, kako globoko sta zakoreninjena kultura skrivanja informacij in strah pred resnico. Vnaprej opozarjamo, da bo vodstvo UKC Ljubljana na te navedbe najverjetneje odgovorilo s svojo standardno taktiko: z zanikanjem, minimaliziranjem problemov ali z izgovori, da "vsi interni postopki in preiskave že potekajo". Poudarjamo, da so prav ti interni postopki - kot dokazujejo primer s pravnomočno sodbo o mobingu in ignorirani primeri mobinga - popolnoma odpovedali in obstaja sum, da služijo zgolj zaščiti vodilnih kadrov. Zaradi zaščite zaposlenih, predvsem pa zaradi ogrožanja življenj pacientov, na tem mestu ne zadostujejo več interna zagotovila. Nimamo druge izbire, kot da o nevzdržnih razmerah obvestimo medije in upamo na ukrepanje novega vodstva javnega zavoda. Lep pozdrav! (anonimna skupina zaposlenih na @ukclj)